Zdaj govori David Zupančič v vlogi zdravnik, pisatelj

»Zdaj ne namakamo več dud v rum tako kot včasih.«

»Hkrati pa je to delo zelo vsebinsko bogato in zanimivo, od veselih do tragičnih trenutkov, vse skupaj te prav sili, da daš na različne načine iz sebe.«

»Pravočasno odkrivanje raka je ključno, nato pa dovolj hitro zdravljenje, da se ustavi zasevanje melanoma, ki je največja nevarnost za bolnika.«

»Vsi poznamo verižne kadilce, ki s prejšnjo prižgejo naslednjo cigareto.«

»In zelo spodbujamo prenehanje kajenja pred uvedbo te terapije.«

»Tudi vi ste se testirali in bili pozitivni, profesor Tepeš, ter se potem pozdravili.«

»Kako naj se pripravijo predvsem tisti, ki so pozimi bolj ko ne mirovali?«

»Ogrevanje kdaj pa kdaj preskočimo.«

»Počasi začni in poslušaj telo. Bolečina je namreč opozorilo, da nekaj delamo narobe.«

»Ali je pri borilnih športih največ poškodb in morajo biti zato športniki zelo pazljivi?«

»Bil je zdelan, treslo ga je, ampak vse to vidimo tudi pri gripi.«

»Ko sem od naše koordinatorke prejel informacijo, da je pacient okužen z novim koronavirusom, me je zadelo, da je virus dejansko tu.«

»Ostale pa so finančne posledice, ljudje manj zaupajo cepljenju, žal je ostalo tudi neko nezaupanje zdravnikom.«

»Pacientu sem rekel, da mu javim, ko prejmem izvid iz laboratorija. Potem pa tega izvida zelo dolgo ni bilo.«

»Tudi na infekcijski kliniki smo napeto čakali. Pozitivnega primera ni in ni bilo, vsi pa smo vedeli, da ga bomo imeli vsak čas.«

»Dogajanje v italijanskem Bergamu nam je sicer povzročalo veliko anksioznost.«

»Kot stroka smo se iz izkušnje pandemije covida-19 gotovo veliko naučili.«

»Zaupanje v zdravnike in zdravstvo zdaj spet postopno gradimo.«

»Zmorejo pediatri in pediatrinje z mirnostjo, znanjem in veščino ukrepati in sprejeti prave odločitve.«

»Čudoviti ljudje Mladinske knjige so me vsestransko podprli in mi omogočili, da živim svoje sanje – že od otroštva najrajši od vsega berem, danes pa se lahko na čudežen način pohvalim, da sem tudi bran.«

»Čudoviti ljudje Mladinske knjige so me vsestransko podprli in mi omogočili, da živim svoje sanje – že od otroštva najrajši od vsega berem, danes pa se lahko na čudežen način pohvalim, da sem tudi bran.«

»Dobil sem knjigo. To iskreno navdušenje, da lahko berejo. Kot da sem jim naredil uslugo s tem, da sem knjigo napisal.«

»To sem odprl v času, ko je ena od vlad oz. ministrstvo za zdravje sprejelo interventni zakon, da bodo specializacije na nacionalni ravni, ne na ravni bolnišnice.«

»Ljudje se počutijo, kot da te zelo dobro poznajo, kot da si njihov prijatelj. Ampak meni je ta odnos na nek način zelo lep.«

»Moje osnovno pravilo je, da svetujem in kažem samo to, kar vem, da bo ljudem pomagalo.«

»To lahko res hitro izgubiš in moraš biti previden. Ampak po mojem, če delaš res fer, ni take nevarnosti.«

»To mi je ena od najljubših stvari: ko nekdo reče, kako prenaša to knjigo v resnično življenje.«

»Že na fakulteti kdaj razmišljaš: 'Joj, on pravi, da se uči, glej mene.' Ampak to primerjanje je zelo neprimerno, se pa dogaja.«

»Vsi to delamo, študenti medicine in zdravniki. Nekdo pride k tebi in ti jamra, da je imel težak dan v službi. Ti pa začneš: 'Ti sploh ne veš, sem imel nočno in dežurstvo ...'«

»Zvezdniki, bogati in oboževani, naredijo samomor zaradi depresije. Moraš pustiti ljudem, da čutijo vse spekter svojih čustev, ne glede na obremenitve.«